Statut

Statut Diabetološkega združenja Slovenije

Diabetološko združenje Slovenije je vsebinski naslednik Diabetes foruma, ki ga je Združenje endokrinologov Slovenije ustanovilo kot svetovalno telo za diabetologijo dne 24.5.2004 in ga ukinilo 18.4.2009.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1.člen

Diabetološko združenje Slovenije (v nadaljevanju: DZS) je prostovoljno, nepridobitno, strokovno, nestrankarsko združenje zdravnikov.

2.člen

DZS je ustanovljeno za nedoločen čas. Delovanje DZS je javno.

3.člen

DZS je bilo ustanovljeno 17.4.2009 na ustanovnem zboru.

4.člen

DZS ima žig okrogle oblike, na katerem sta vpisana ime in sedež združenja.

5.člen

(ime in sedež)

Polno ime se glasi Diabetološko združenje Slovenije

Skrajšano ime se glasi: DZS

Za mednarodno sodelovanje se uporablja ime v angleščini: Diabetology Association of Slovenia

Sedež združenja je na naslovu:

Zaloška 7
SI-1525 Ljubljana
Slovenija

II. NAMEN IN NALOGE DZS

6.člen

(namen in cilji DZS)

Namen DZS

Namen ustanovitve DZS je združevanje zdravnikov internistov, pediatrov in zdravnikov drugih vej medicine, ki se ukvarjajo s klinično diabetologijo, v združenje, ki se ukvarja s strokovnimi in organizacijskimi vsebinami diabetološke stroke v Sloveniji.
Namen delovanja DZS je zmanjšanje obolevnosti zaradi sladkorne bolezni in njenih zapletov, izboljšanje obravnave in kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo.

Cilja delovanja DZS

– visok strokovni nivo slovenske diabetologije
– učinkovita organizacija zdravstvene oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo

Javni interes

DZS deluje v javnem interesu.

7.člen

(dejavnosti in naloge DZS)

Dejavnosti in naloge:

– sodeluje pri oblikovanju strokovne medicinske doktrine na področju diabetologije

– spremlja in vrednoti novosti v stroki in organizaciji oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo in vzpodbuja njihov prenos v klinično prakso

– načrtuje, vodi in usklajuje strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje diabetoloških timov

– sodeluje pri podiplomskem izobraževanju ter stalnem strokovnem izobraževanju zdravnikov na področju diabetologije

– sodeluje pri projektih informatizacije v diabetologiji

– podpira in omogoča založništvo in izdajanje strokovne in poljudne medicinske literature na področju diabetologije

– spodbuja znanstveno-raziskovalno delovanje svojih članov

– spremlja vrednotenje zdravstvenih storitev

– sodeluje z Ministrstvom za zdravje in drugimi državnimi organi in institucijami, z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in drugimi plačniki zdravstvenih storitev ter z Zvezo društev diabetikov Slovenije in drugimi organizacijami civilne družbe

– sodeluje z Zdravniško zbornico Slovenije in drugimi zbornicami

– sodeluje pri načrtovanju zdravstvene mreže na področju diabetologije

– sooblikuje strokovna izhodišča za nacionalni program obvladovanja sladkorne bolezni in preprečevanje sladkorne bolezni tipa 2 v Sloveniji

– sooblikuje zdravstveno politiko v Republiki Sloveniji za področje diabetologije na strokovnem in organizacijskem nivoju

– sodeluje z drugimi medicinskimi strokami, ki so vključene v oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo.

– sodeluje s strokovnimi organizacijami doma in v tujini.

Med temi nalogami so občasno lahko pridobitne dejavnosti in naloge:

– načrtuje, vodi in usklajuje strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje diabetoloških timov

– sodeluje pri podiplomskem izobraževanju ter stalnem strokovnem izobraževanju zdravnikov na področju diabetologije

– podpira in omogoča založništvo in izdajanje strokovne in poljudne medicinske literature na področju diabetologije.

III. VČLANJEVANJE IN PRENEHANJE ČLANSTVA

8.člen

(včlanjevanje v DZS, pravice in dolžnosti članov)

Član lahko postane vsak zdravnik s podpisom pristopne izjave.

Pravice člana so:

– da voli in da je izvoljen

– da sodeluje pri zastavljenih dejavnostih in nalogah

– da sodeluje pri delovanju DZS

– da daje pobude za delovanje DZS

Dolžnosti člana so:

– da spoštujejo določbe statuta

– da voli

– da deluje v skladu z namenom in cilji DZS

– da sodeluje pri izvajanju zastavljenih dejavnosti in nalog.

9.člen

(prenehanje članstva)

Članstvo preneha:
– s smrtjo člana
– z izjavo člana o prenehanju članstva v DZS
– z izključitvijo člana iz DZS
– s prenehanjem delovanja DZS
– če članu članstvo miruje nepretrgoma več kot 12 mesecev, razen če članstvo miruje v zvezi s postopkom izključitve.

Izključitev člana sme predlagati kolegij in vsak član DZS v naslednjih primerih:

– če član tudi po opominu ne izpolnjuje svojih članskih obveznosti po statutu in drugih aktih DZS
– če član deluje v nasprotju z nameni DZS oz. DZS povzroči materialno ali večjo moralno škodo
– če zoper DZS ali njegovega člana stori dejanje, ki je dokazano kaznivo
– če se je v DZS včlanila oseba, ki ne izpolnjuje pogojev za članstvo
– če postane član društva ali druge organizacije, katere cilji neposredno nasprotujejo ciljem DZS.

O izključitvi člana odloča na prvi stopnji častno razsodišče. Zoper odločbo častnega razsodišča se lahko član pritoži na zbor članov DZS, ki o predlogu za izključitev dokončno odloči.

Članstvo miruje:

– če član sam poda utemeljeno zahtevo za mirovanje članstva, o utemeljenosti odloča kolegij
– če častno razsodišče v postopku izključitve izda začasno ali predhodno odredbo o mirovanju članstva
– če se zadrži izključitev iz članstva, ker je član vložil tožbo ali drugo pravno sredstvo zoper dokončno odločbo o izključitvi, če bi z izključitvijo članu nastala nepopravljiva ali težko popravljiva materialna ali moralna škoda.

V času mirovanja članstva članu pravice in obveznosti iz članstva mirujejo, član pa v tem času tudi ne sme opravljati funkcij v organih DZS.

IV. ORGANIZACIJA DZS

10.člen

(organi DZS)

DZS ima naslednje organe:

– zbor članov

– predsednika

– kolegij

– svet

– upravni odbor

– nadzorni odbor

– častno razsodišče

Zbor članov

11.člen

Zbor članov sestavljajo vsi člani DZS.

12.člen

(pristojnosti zbora članov)

Zbor članov ima naslednje pristojnosti:

– odloča o dnevnem redu zbora članov
– voli in razrešuje predsednika DZS
– voli in razrešuje blagajnika in tajnika DZS
– sprejema in potrjuje poročilo nadzornega odbora
– odloča o pritožbah zoper sklepe nadzornega odbora, kolegija in sveta
– odloča o pritožbah zoper odločbe častnega razsodišča
– sprejema letno delovno in finančno poročilo
– sprejema statut in njegove spremembe
– sprejema poslovnik zbora članov
– odloča o prenehanju DZS.

13.člen

(zasedanje zbora članov)

Zasedanje zbora članov je lahko redno ali izredno.

Redno zasedanje skliče predsednik DZS najmanj enkrat letno. Sklic rednega zbora članov mora biti objavljen skupaj z dnevnim redom najmanj 1 mesec pred dnevom, za katerega je sklican. Na rednem zboru članov se mora razpravljati tudi o točkah dnevnega reda, ki so jih predlagali člani na samem zboru in zadevajo naloge in namen DZS.

Izredno zasedanje zbora članov skliče predsednik DZS po lastni presoji oziroma na zahtevo kolegija oziroma na zahtevo vsaj ene petine članov DZS. Izredni zbor članov mora predsednik sklicati najpozneje v roku enega meseca potem, ko je prejel tako zahtevo ali ko so nastopile okoliščine, ki zahtevajo sklic zbora. Na izrednem zboru članov se obravnavajo le vprašanja, zaradi katerih je bil izredni zbor sklican. Sklic izrednega zbora članov mora biti objavljen skupaj z dnevnim redom najmanj dva tedna pred dnevom, za katerega je sklican.

Korespondenčno zasedanje je možno v izjemnih situacijah in sicer preko navadne pošte, elektronske pošte ali z uporabo drugih sledljivih komunikacijskih možnosti oziroma takrat, kadar je po tej poti možno dobiti relevantno mnenje zbora članov.

14.člen

(odločanje zbora članov)

Zbor članov je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov. Za navzoče veljajo tudi člani, ki se iz opravičenih razlogov zbora članov niso mogli udeležiti, vendar so se pravilno formulirano pisno opredelili do vprašanj, s katerimi so bili seznanjeni v vabilu na zbor članov.

Zbor članov sprejema sklepe z večino navzočih članov. Kadar se odloča o poslovniku zbora članov, spremembi statuta, prenehanju ali statusnem povezovanju DZS, je sklep sprejet, če zanj glasujeta vsaj dve tretjini na zboru prisotnih članov.

15.člen

(vodenje in potek zbora članov)

Vodenje in potek zbora članov določa poslovnik zbora članov. Do sprejema poslovnika vodi zasedanje delovno predsedstvo, ki je sestavljeno iz predsednika delovnega predsedstva in namestnika predsednika, zapisnikarja in dveh overoviteljev zapisnika. Člane delovnega predsedstva izvoli zbor članov izmed članov DZS na predlog predsednika ali kateregakoli člana DZS. Overovitelj zapisnika je lahko tudi notar ali druga zaupanja vredna oseba, ki ni član DZS.

Predsednik DZS

16.člen

Predsednik DZS je predstavniški organ DZS. Predsednika DZS izvoli zbor članov za dobo štirih let in je lahko ponovno izvoljen.

Predsednik DZS imenuje in razrešuje namestnike predsednika, blagajnika, tajnika in člane kolegija. Predsednik DZS je član kolegija, sveta in upravnega odbora DZS in jih tudi vodi. V okviru njegove funkcije je v primeru nedoločenega glasovanja v kolegiju njegov glas odločilen.

Poleg nalog iz prejšnjega odstavka ima predsednik naslednje naloge in pooblastila:

– skrbi in odgovarja za zakonitost dela DZS
– vodi sestanke kolegija, podpisuje sklepe in zapisnike sestankov
– sklicuje zbor članov
– vodi postopke sprejema v članstvo
– vodi postopke v zvezi s prenehanjem članstva, razen v primerih, ko je za te postopke pristojno častno razsodišče
– izdaja sklepe in obvestila o sprejemu v članstvo in o prenehanju članstva,
– zastopa DZS navzven
– podpisuje plačilne naloge in odobrava izplačila iz blagajne DZS
– vodi delo upravnega odbora in sveta.

Kolegij DZS

17.člen

Kolegij DZS je posvetovalno telo predsednika DZS in kreira ter vodi politiko DZS.

Kolegij DZS sestavljajo predsednik DZS, največ dva namestnika predsednika in člani kolegija. Kolegij sestavlja liho število oseb. Namestnike predsednika imenuje in razrešuje zbor članov na volilni skupščini na predlog predsednika DZS. Člane kolegija imenuje in razrešuje predsednik DZS. Mandatna doba kolegija je vezana na mandat predsednika DZS.

Namestniki predsednika nadomeščajo predsednika DZS, kadar jih za to pooblasti, oziroma v njegovi odsotnosti. Sklicatelj kolegija je predsednik DZS. O sklepih kolegija se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik DZS in zapisnikar, ki izmed članov DZS izbere predsednik. Zapisnik je potrebno predložiti v potrditev na prvi naslednji seji kolegija. Kolegij je odgovoren zboru članov in mu o svojem delu poroča na rednem zasedanju.

Korespondenčno zasedanje je možno v izjemnih situacijah in sicer preko navadne pošte, elektronske pošte ali z uporabo drugih sledljivih komunikacijskih možnosti oziroma takrat, kadar je po tej poti možno dobiti relevantno mnenje kolegija DZS.

18.člen

(pristojnosti in naloge kolegija DZS)

Pristojnosti kolegija DZS so:

– oblikuje letni, srednjeročni in dolgoročni plan dela
– načrtuje in nadzira ter določa prioritete in način izvajanja nalog in dejavnosti DZS
– zahteva sklic izrednega zbora članov
– oblikuje finančni načrt, potrjuje vsako novo obveznost DZS s finančnimi učinki razen obveznosti do višine sredstev, ki jih – lahko potrdi le predsednik DZS in upravlja s sredstvi DZS
– odloča o utemeljenosti zahteve člana za mirovanje članstva.

Naloge kolegija DZS so:

– glede na plan dela imenuje vodje projektnih skupin in jim določi naloge
– oblikuje dnevni red in pripravlja vsebine za zbor članov in za sestanke sveta
– izbira in imenuje zunanje sodelavce in strokovnjake.
– o svojem delu in sklepih vodi zapisnik in sklepe zapisuje
– pripravlja poročilo o delu, ki ga predstavi zboru članov na rednem zasedanju.

19.člen

(odločanje kolegija)

Kolegij je sklepčen, če je navzoča več kot polovica vseh članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov. V primeru neodločenega glasovanje je odločilen glas predsednika DZS. O pritožbah zoper odločitve kolegija DZS odloča zbor članov.

20.člen

(skrbnost in odškodninska odgovornost članov kolegija)

Člani kolegija so pri svojem delu dolžni ravnati z vso potrebno skrbnostjo, v dvomu pa s skrbnostjo dobrega gospodarja. Člani kolegija odškodninsko odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo s škodljivim, malomarnim ali nevestnim opravljanjem funkcije člana kolegija.

Svet DZS

21.člen

Svet DZS je izvršilni organ DZS.

22.člen

(sestava sveta DZS)

Svet DZS sestavljajo vodje diabetoloških ambulant in oddelkov javnih zavodov. Članstvo ni imensko, temveč temelji na funkciji vodje. Pogoje za članstvo in za razrešitev ugotavlja predsednik DZS.

Sklicatelj sveta je predsednik DZS. O sklepih sveta se vodi zapisnik, ki ga podpišeta predsednik DZS in zapisnikar. Zapisnik je potrebno predložiti v potrditev na prvi naslednji seji sveta. Svet je odgovoren zboru članov in kolegiju .
Korespondenčno zasedanje je možno v izjemnih situacijah in sicer preko navadne pošte, elektronske pošte ali z uporabo drugih sledljivih komunikacijskih možnosti oziroma takrat, kadar je po tej poti možno dobiti relevantno mnenje sveta DZS.

23.člen

Pristojnosti in naloge sveta DZS so:

– potrdi letni, srednjeročni in dolgoročni plan dela, katerega predlog oblikuje kolegij
– razpravlja in odloča o pomembnih strokovnih in organizacijskih vprašanjih s področja diabetologije v Sloveniji
– zahteva sklic izrednega zbora članov, če tako sklene vsaj polovica članov sveta
– predlaga zunanje sodelavce in strokovnjake, ki jih nato izbere in imenuje kolegij
– o svojem delu in sklepih vodi zapisnik in sklepe zapisuje.

Upravni odbor DZS

24.člen

Upravni odbor DZS samostojno opravlja tekoče zadeve vodenja DZS ter upravno administrativne in strokovno tehnične zadeve. Upravni odbor DZS je administrativni organ DZS in izvršuje naloge, ki sta mu jih naložila zbor članov in predsednik DZS. Izvršuje pa tudi druge naloge, ki po svoji naravi sodijo v pristojnost upravnega odbora DZS.
Poslovanje upravnega odbora ureja poslovnik, ki ga sprejme upravni odbor.

Za svoje delo je upravni odbor DZS odgovoren zboru članov in predsedniku DZS.

25.člen

(sestava)

Upravni odbor sestavljajo predsednik DZS, namestnika predsednika, blagajnik in tajnik DZS . Blagajnika in tajnika DZS voli zbor članov. Mandatna doba upravnega odbora je vezana na mandat predsednika DZS.

Tajnik je administrativni izvršilni organ DZS. Izvršuje naloge, ki mu jih naložijo predsednik DZS njegova namestnika.

Blagajnik je odgovoren za finančno materialno poslovanje DZS, ki ga vodi v sodelovanju z računovodjo. Izvršuje naloge, ki mu jih naložita predsednik DZS oziroma v njegovi odsotnosti pooblaščeni namestnik predsednika.
Korespondenčno zasedanje je možno v izjemnih situacijah in sicer preko navadne pošte, elektronske pošte ali z uporabo drugih sledljivih komunikacijskih možnosti oziroma takrat, kadar je po tej poti možno dobiti relevantno mnenje upravnega odbora DZS.

26.člen

Naloge upravnega odbora DZS:

– pripravlja poročila o delu upravnega odbora in ga na rednih sklicih zbora članov predstavi zboru članu
– izdeluje osnutke sklepov zbora članov
– pripravlja predloge splošnih aktov DZS na podlagi sklepa kolegija
– pripravlja predlog letnega finančnega poročila; posreduje ga v presojo nadzornemu odboru in ga nato predloži zboru članov na rednem zasedanju
– opravlja naloge v zvezi z evidenco članov
– vodi administrativne postopke
– vodi materialno finančno poslovanje in skrbi za sredstva DZS
– neposredno skrbi za uresničevanje ciljev in nalog DZS, ki so določene s statutom ali splošnimi akti DZS
– vodi evidenco kršitev pravil DZS
– predlaga začetek postopka za izključitev člana iz DZS.

27.člen

(skrbnost in odškodninska odgovornost članov upravnega odbora)

Člani upravnega odbora so pri svojem delu dolžni ravnati z vso potrebno skrbnostjo, v dvomu pa s skrbnostjo dobrega gospodarja. Člani upravnega odbora odškodninsko odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo s škodljivim, malomarnim ali nevestnim opravljanjem funkcije člana upravnega odbora.

Nadzorni odbor

28.člen

(sestava nadzornega odbora)

Nadzorni odbor je sestavljen iz 3 članov, ki jih zbor članov izvoli za dobo 4 let. Med seboj člani nadzornega odbora izvolijo predsednika, ki vodi nadzorni odbor.
Funkcija člana nadzornega odbora je nezdružljiva s funkcijo predsednika DZS, člana kolegija ali člana upravnega odbora.

Nadzorni odbor deluje po posebnem poslovniku.

Člani nadzornega odbora se imajo pravico udeleževati vseh sej kolegija, na katerih lahko podajajo svoja neobvezujoča stališča, nimajo pa pravice odločati.

Korespondenčno zasedanje je možno v izjemnih situacijah in sicer preko navadne pošte, elektronske pošte ali z uporabo drugih sledljivih komunikacijskih možnosti oziroma takrat, kadar je po tej poti možno dobiti relevantno mnenje nadzornega odbora DZS.

29.člen

(pristojnosti nadzornega odbora)

Nadzorni odbor izvaja stalni nadzor nad finančno materialnim poslovanjem DZS z uporabo ustreznih revizijskih oziroma računovodskih standardov.

Nadzorni odbor ima kadarkoli pravico vpogleda v vso dokumentacijo DZS, ki je povezana s finančnim poslovanjem in od upravnega odbora lahko zahteva poročilo o konkretnem vprašanju oziroma lahko zahteva predložitev relevantne dokumentacije.
Nadzorni odbor lahko predlaga, da o finančnem poslovanju društva poda mnenje neodvisni zunanji revizor. Nadzorni odbor mora vsaj enkrat letno pisno poročati zboru članov.

Nadzorni odbor lahko med letom daje upravnemu odboru neobvezujoča navodila in mnenja, ne sme pa prevzeti vodenja društva.

30.člen

(odločanje nadzornega odbora)

Nadzorni odbor je sklepčen, če so prisotni vsi člani, sklep nadzornega odbora pa je sprejet, če zanj glasujeta vsaj dva člana.

31.člen

(skrbnost in odškodninska odgovornost članov nadzornega odbora)

Člani nadzornega odbora so pri svojem delu dolžni ravnati z vso potrebno skrbnostjo, v dvomu pa s skrbnostjo dobrega gospodarja. Zlasti so člani nadzornega odbora dolžni vzdrževati svojo neodvisnost in potrebno kritičnost do dela upravnega odbora in kolegija.

Člani nadzornega odbora društvu odškodninsko odgovarjajo za škodo, ki jo povzročijo s škodljivim, malomarnim ali nevestnim opravljanjem funkcije člana nadzornega odbora.

Častno razsodišče

32.člen

(sestava častnega razsodišča)

Častno razsodišče sestavljajo predsednik in dva člana, ki jih izvoli zbor članov za dobo 4 let izmed članov društva. Predsednik je lahko tudi neodvisen in zaupanja vreden zunanji pravni strokovnjak.

Funkcija člana častnega razsodišča je nezdružljiva s funkcijo člana upravnega, nadzornega odbora in kolegija.

V postopku izključitve odloča častno razsodišče soglasno, v ostalih primerih pa je odločba sprejeta, če jo podpreta vsaj 2 člana razsodišča.
Korespondenčno zasedanje je možno v izjemnih situacijah in sicer preko navadne pošte, elektronske pošte ali z uporabo drugih sledljivih komunikacijskih možnosti oziroma takrat, kadar je po tej poti možno dobiti relevantno mnenje častnega razsodišča DZS.

33.člen

(pristojnosti častnega razsodišča)

Častno razsodišče odloča:

– o sporih med člani DZS oz. med DZS in njegovimi člani, ki izhajajo iz članstva v DZS, če prizadeti član v to privoli
– o izključitvi člana iz DZS
– o izreku drugih sankcij zoper člana DZS za kršitve, ki so kot takšne, skupaj s predvidenimi sankcijami, določene s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme zbor članov
– o izdaji začasne odredbe o mirovanju članstva v postopku izključitve.

Zoper odločbo častnega razsodišča v primerih iz 2. do 4. alinee prejšnjega člena lahko prizadeti član vloži pritožbo, o kateri odloča zbor članov.

V. ZASTOPANJE DZS

34.člen

Navzven zastopa DZS predsednik DZS. V primeru, da predsednik DZS ne more zastopati DZS, ga zastopa namestnik predsednika DZS.

VI. FINANCIRANJE DZS

35.člen

DZS deluje nepridobitno. Morebitne presežke prihodkov nad odhodki mora DZS porabiti za namene, za katere je DZS ustanovljen in jih ne sme razdeliti med člane DZS.

Prihodki DZS so:

– javna sredstva
– dotacije sponzorjev,
– prispevki donatorjev
– iz materialnih pravic in dejavnosti DZS
– darila in volila
– presežki organizacije sestankov, srečanj
– izredni prihodki
– drugi viri.

Odhodke DZS predstavljajo odhodki iz naslova prevzetih obveznosti in drugi odhodki, ki so predvideni s finančnim načrtom, ter izredni odhodki.

O finančnem poslovanju se vodi računovodstvo, skladno z veljavnimi računovodskimi standardi za društva (standard 33).

Blagajnik je odgovoren za finančno materialno poslovanje DZS, ki ga vodi v sodelovanju z računovodjo. Izvršuje naloge, ki mu jih naložita predsednik DZS oziroma v njegovi odsotnosti pooblaščeni namestnik predsednika.

36.člen

(javnost materialno finančnega poslovanja)

Javnost materialno finančnega poslovanja se poleg razkrivanja finančnih podatkov po zakonu in veljavnih računovodskih standardih zagotavlja tudi s pravico vsakega člana DZS do vpogleda v finančno dokumentacijo.

37.člen

(prevzemanje obveznosti)

DZS odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.

V okviru finančnega načrta mora vsako novo obveznost DZS s finančnimi učinki potrditi kolegij, razen obveznosti do 200 EUR, ki jih lahko potrdi le predsednik DZS.

Nakup in prodaja nepremičnin se smeta opraviti le na podlagi sklepa zbora članov, premičnega premoženja pa na podlagi sklepa kolegija in upravnega odbora DZS.

S sredstvi DZS, vključno s premičninami in nepremičninami, upravlja kolegij, ki mora z njimi ravnati gospodarno. O sredstvih DZS se vodi inventarna knjiga.

VII. PRENEHANJE DZS

38.člen

DZS preneha:

– na podlagi sklepa, ki ga sprejme zbor članov z dvotretjinsko večino vseh prisotnih članov
– z odločbo pristojnega državnega organa
– če je kljub pravilnemu sklicu zbor članov več kot 24 mesecev nesklepčen
– če zbor članov v 12 mesecih od prenehanja mandata organov DZS ne izvoli vseh novih članov organov društva
– če se število vseh članov zniža pod 10.

Prenehanje DZS ugotovi predsednik DZS. Če je predsedniku DZS potekel mandat, novi pa ni izvoljen, prenehanje DZS ugotovi zadnji predsednik DZS. Vsak član lahko zahteva, da prenehanje DZS ugotovi pristojno sodišče.

VIII. RAZPOLAGANJE S PREMOŽENJEM V PRIMERU PRENEHANJA DZS

39.člen

V primeru prenehanja DZS se premoženje DZS razdeli v skladu s sklepom zbora članov. Neporabljena sredstva, pridobljena iz proračuna, se vrnejo proračunu, preostanek premoženja pa se prenese na društvo, zavod, ustanovo ali drugo nepridobitno pravno osebo s podobnimi cilji. Premoženja društva ni mogoče prenesti na politično stranko.

IX. JAVNOST DELA DZS

40.člen

DZS obvešča o svojem delovanju strokovno in drugo zainteresirano javnost:
z objavo pomembnejših sklepov in dosežkov v glasilu Zdravniške zbornice Slovenije ISIS
z vabljenjem novinarjev in drugih zainteresiranih oseb na seje in njihovim sprotnim obveščanjem.

Za izjave za javnost je pristojen predsednik DZS oz. od njega pooblaščena oseba.

X. KONČNE DOLOČBE

41.člen

(spremembe in dopolnitve statuta)

Predlog za spremembo in dopolnitev statuta lahko predlaga kolegij DZS ali najmanj 10 članov DZS, o njem pa odloča zbor članov DZS z dvotretjinsko večino vseh prisotnih članov.

42.člen

(reševanje sporov)

Za reševanje sporov med člani DZS ter med DZS in njegovimi člani, za katere ni pristojno častno razsodišče, je pristojno Sodišče v Ljubljani.

43.člen

(začetek veljavnosti)

Statut DZS je začel veljati z dnem sprejetja na sestanku ustanovnega zbora DZS dne 17.4.2009. Glede na mnenje Upravne enote Ljubljana smo statut dopolnili in ga popravljenega potrdili na drugem sestanku ustanovnega zbora DZS dne 12.5.2009.

Rogla, dne 18.4.2009